Iz Loke do Uzbekistana
Po 6500 km smo pridrajsali do Buhare (Uzbekistan), enega najbolj poznanih mest na svileni poti. Do sedaj brez kakršnihkoli problemov, upamo da bo tako tudi na preostanku naše poti. Toyota prede kot urca, res pa nas najbolj zajebane ceste še čakajo. Bom na hitro napisal kako smo furali do sedaj.
Čez Hrvaško, Vojvodino in Madžarsko smo prvi dan prišli do Romunije in prespali v majhnem kempu za Aradom. Naslednji dan smo vozili mimo mesta Bran, kjer smo videli Drakulin grad. Romunske ceste so v presenetljivo dobrem stanju, cene pa so ugodne v primerjavi s Slo. Prečkanje romunsko moldavske meje je bilo relativno hitro, le kupiti je treba vinjeto za uporabo moldavskih cest. Vsi skupaj smo se strinjali, da bi dali še kakšen evro zraven, če bi res te evre namenili za vzdrževanje cest. Doroge (ceste po slovensko) so več ali manj še iz časov Sovjetskega Sojuza.
Vožnja mimo Odese (Ukrajina) in neskončnih žitnih polj in dokaj hitro smo bili že v Sevastopolu na Krimu, kjer ima svojo bazo ruska črnomorska flota. Zahodni del Krima s svojimi črnomorskimi letovišči v sovjetskem stilu (Sevastopol, Jalta, …) nam ni preveč prirasel k srcu, zato pa je bila toliko zanimivejša precej nerazvita vzhodna obala, kjer lahko brez problemov kampiraš na prostem, nekaj pa je celo organiziranih kempov z res zelo osnovnimi sanitarijami, kjer ti spanja nihče ne zaračuna. Hvala bogu je še prisotna kolektivna sovjetska zavest, da je vse naše … čeprav bi včasih raje odšteli kakšen evro za ponudbo solidnega kempa. Posebej zanimiva je bila vožnja preko Arabatskaje strelke, 130 km dolgega in ca. 1 km širokega rta, ki ga obliva zelo toplo Azovsko morje. To je bila prava off road preizkušnja s spanjem tik ob plaži.
Ob Azovskem morju smo peljali do ruske meje in se ustavili v Rostovu na Donu, presenetljivo simpatično urejenem ruskem mestu. V Volgogradu smo si ogledali spominski park Bitke za Stalingrad in že smo bili v Astrahanu, tik pred kazahstansko mejo. Prva resna meja, kjer se čaka nekaj ur, da se uredi vse formalnosti, kar pa ni posledica neprijaznosti policajev in carinikov, ampak bolj njihove birokratske miselnosti, saj te pošiljajo od enega do drugega okenca, čeprav bi vse lahko uredil na enem mestu …
Do Atyraua je od kazahstanske meje cesta v zelo slabem stanju, nato pa so nas po celotnem Kazahstanu presenetile nove, izredno dobre ceste. Pokrajina se spreminja od stepe do puščave, prometa je malo in nekaj noči smo prespali kar v puščavi.
Meja med Kazahstanom in Uzbekistanom nam je vzela dobrih šest ur in že smo drveli po puščavskem Karakalpakstanu proti Hivi. Vmes smo si pogledali še izsušeno Aralsko morje in se čudili človeški neumnosti, ko megalomanske inženirske ideje lahko uničijo celotno pokrajino. V 60-letih prejšnjega stoletja so sovjetski inženirji preusmerili tok rek Amur Darje in Sir Darje, saj so si zamislili namakati puščavo in v njej gojiti bombaž. Voda ki je prej napajala Aralsko morje je tako odtekala v puščavo in Uzbekistan spremenila v največjega svetovnega pridelovalca bombaža, Aralsko morje pa je počasi izginjalo in s tem je zamrla celotna ribiška industrija na tem območju, na tisoče ljudi pa je ostalo brez dela.
Ogledali smo si prvo mesto na svileni poti Hiva, danes smo v Buhari, jutri nadaljujemo proti Samarkandu … ko bo na razpolago spet kakšen wi-fi se pa spet oglasim …
Drakulin grad – Bran, Romunija
ukrajinske doroge
Ukrajina – žitna polja do kamor nese oko
plažce v Sevastopolu, Krim, Ukrajina
prodajalec rib na plaži – Krim, Ukrajina
domači turizem na Krimu
vinogradi na Krimu
Arabatskaja strelka, Krim, Ukrajina
prometni znaki v Ukrajini
Rostov na Donu, Rusija
ruske doroge
Volgograd – spominska kapelica
mati Rusija – Volgograd
Volgograd – bitka za Stalingrad
kazahstanska stepa – vlak z nafto
kazahstanske doroge
spanje v kazahstanski puščavi
prve kamele na poti
puščavski skakač – Kazahstan
suho Aralsko morje – ribiške ladje
menjava 100 USD v uzbeške some
doroga v Uzbekistanu
tankanje nafte v Uzbekistanu
uzbeška večerja z Vladotom, Špelo in Tonetom
Hiva, Uzbekistan – mesto na svileni poti
julij 9th, 2013 ob 22:11
Dežja pa nimate, pa mraza tudi ni nobenga ta pravega…
Samo da klima dela v LandCrouserju…
julij 10th, 2013 ob 06:30
Glede dežja in mraza maš zaenkrat kar prav … kar znosne temperaturce čez dan, 37 – 40 stopinj, zvečer pa se prijetno ohladi. Klima v LCju zaenkrat dela kot urca. Ampak že čez nekaj dni pričakujemo prvi sneg, saj bomo zapeljali na Pamir Highway, čaka nas ene par prelazov okoli 4500 m … Ko bo kaj wi-fija se spet kaj javmo …
julij 11th, 2013 ob 12:45
Ejga, lepe pozdrave vsem in srečno na poti. Se je pa sojuz blazno spremenil v zadnjem mesecu, da nimate težav. Srečno še naprej, pozdravi Umedovo familijo, ko se vrneš pa si dolžen potopisni večer.
julij 18th, 2013 ob 11:35
Živjo,
čisto slučajno sem prišla na tole stran…ker sva z možem začetnika v overland potovanju me zanima vprašanje, ki si ga že nekaj časa zastavljam..ne skrbi me pot oz. vožnja, me pa zanima kako je s parkiranjem v več milijonskih mestih in vožnja tam naokoli…predvsem npr. Agra, Jaipur, Varanasi…kjer je že tako ali tako kaos… Ste ponavadi avto parkirali kje na obrobju in se z lokalnim prevozom podali v središče? Ali ste se kar vozili po ulicah in ga nekje parkirali? Kako je z divjim kampiranjem?
Hvala!
julij 18th, 2013 ob 14:24
Vidimo, da je bilo na poti že veliko zanimivih stvari. Mi pa še delamo in čakamo vaših novic iz krajev, ki prihajajo. Kot smo preverili, bo še kako zanimivo. Vsem želimo še naprej srečno vožnjo.
Veljko, Ida, Vid in Nina (ona pravkar spet doma!)
julij 19th, 2013 ob 21:22
A kej uzivas?
Prid kej na celen mi smo se ze navelicali
julij 19th, 2013 ob 21:24
Tole je pisal Blaž in lepo pozdravlja Vasjo.
julij 20th, 2013 ob 07:39
Popotniki pozdravljeni!
Vidim, da uspešno napredujete in da vam opojne pijače in slastne jedače tudi ne manjka. Hvala tudi za SMS. Vesela sva vsake novice. Včeraj je bil pri nas na obisku Aljoša, je poln načrtov in mu je zanimivo prisluhniti. No zdajle je pa že na vlaku za Berlin. Želiva vam še veliko
zanimivih doživetij, pa pazite nase. Lep pozdrav Stanka in Bojan.
P.s. Lojze, ko bo možno pa le še kaj napiši.
julij 21st, 2013 ob 19:02
Salam alejkum vsem!!! Ja, tkole se pozdravljamo v centralni Aziji. Se opravičujem vsem skupaj za pozen odgovor, ampak v Pamirju na višinah 4000+ metrov je bolj en k… glede interneta. Po prekruzanem Tadžikistanu smo trenutno v Ošu, Kirgizija, zaenkrat brez problemov. Zdaj pa na kratko odgovori:
@Gorazd: špica da si se oglasil; kak dela v moskve?? Peljali smo tudi skozi Hudžand (Umedovo mesto), ampak nobena od njegovih žena nas ni nič pozdravila … sicer so pa tadžiki zelo u redu … čisto drugač kot pa v moskvi. pozdrav druzjam pa se slišmo …
@Nina: zelo dolga zgodba glede parkiranja v indiji … če parkiraš kar na ulici jih je po petih minutah ene sto okrog avta, čez pol ure pa še naslednjih sto, vsak te vpraša “where do you come from?” itd. skratka po eni uri se ti lahko zrola … predlagam da se slišimo, ko se vrnemo iz azije in lahko kakšno rečemo …
@Veljko: prav nič nam ni hudga, Toyota prede kot urca, več vam bo pa itak Vid povedal, ko bo prevozil tele konce …
@Tomaz P: pridemo na celen (verjetno si mislu čoln …)
@Blaž P: tudi tebe pozdravlja Vasja
@Stanka: upam, da v kratkem dodam bolj hribovske fotke iz Pamirja, … sploh Pik Lenina je špica!!
V planu imam v kratkem dodat fotke iz Uzbekistana in Tadžikistana, prosim za mal potrplenja – wifi tukaj ni ravno v vsakem kafiču … pa en lep pozdrav vsem iz Oša, Kirgizija