Iz Damaska preko Turčije do iranske meje
Iz Damaska sva peljala direkt v puščavo proti Palmyri. Zunaj je bilo sicer 42 stopinj ampak ob suhem ozračju je to povsem znosno. Palmyra je ogromno antično mesto v oazi sredi puščave, relativno dobro ohranjeno. V Palmyri sva imela tudi prvi servis avta – izpraznil se je akumulator (arabci so to strokovno uredili v dobri urci).
Ko se iz puščave voziš proti Evfratu, pokrajina kar naenkrat ozeleni. Veliki Asadov jez zagotavlja energijo in vodo za namakanje.
Po turškem Kurdistanu – Harran, Sanliurfa sva si seveda pogledala kamnite glave na Nemrut Dagiju. Prespala tik pod vrhom in nadaljevala mimo centra Kurdov – Dyarbakirja, Silvan, Batman in že sva bila na zahodni strani Vanskega jezera, kjer je ugasli vulkan Nemrut Dagi (isto ime, le drug hrib). Spanje ob jezeru v kalderi je bilo svojevrstno, saj nočna tišina in tisoče zvezd nad teboj pričarata poseben občutek.
Postanek ob otoku Akdamar na jezeru Van, kosilo pri Ibrahimu in po treh letih ponovno v Dogubayazitu pod mogočnim Araratom (tik pred iransko mejo), kjer danes malo izležavava in se pripravljava na jutrišnji prehod turško – iranske meje.
Zaenkrat brez najmanjših problemov, v ponedeljek zjutraj Frle iz Teherana odleti proti domu, pridružita pa se mi Petra in Vasja. Ko bo pa spet malo cajta in kakšen internet se ponovno javim.
julij 1st, 2009 od Lojze | 9 Komentarjev »















