Iz Damaska preko Turčije do iranske meje
Iz Damaska sva peljala direkt v puščavo proti Palmyri. Zunaj je bilo sicer 42 stopinj ampak ob suhem ozračju je to povsem znosno. Palmyra je ogromno antično mesto v oazi sredi puščave, relativno dobro ohranjeno. V Palmyri sva imela tudi prvi servis avta – izpraznil se je akumulator (arabci so to strokovno uredili v dobri urci).
Ko se iz puščave voziš proti Evfratu, pokrajina kar naenkrat ozeleni. Veliki Asadov jez zagotavlja energijo in vodo za namakanje.
Po turškem Kurdistanu – Harran, Sanliurfa sva si seveda pogledala kamnite glave na Nemrut Dagiju. Prespala tik pod vrhom in nadaljevala mimo centra Kurdov – Dyarbakirja, Silvan, Batman in že sva bila na zahodni strani Vanskega jezera, kjer je ugasli vulkan Nemrut Dagi (isto ime, le drug hrib). Spanje ob jezeru v kalderi je bilo svojevrstno, saj nočna tišina in tisoče zvezd nad teboj pričarata poseben občutek.
Postanek ob otoku Akdamar na jezeru Van, kosilo pri Ibrahimu in po treh letih ponovno v Dogubayazitu pod mogočnim Araratom (tik pred iransko mejo), kjer danes malo izležavava in se pripravljava na jutrišnji prehod turško – iranske meje.
Zaenkrat brez najmanjših problemov, v ponedeljek zjutraj Frle iz Teherana odleti proti domu, pridružita pa se mi Petra in Vasja. Ko bo pa spet malo cajta in kakšen internet se ponovno javim.
- proti Palmyri
- Palmyra – oaza sredi puščave
- Palmyra – dobro ohranjeno antično mesto
- beduin s kamelo
- prvi servis – arabci zamenjajo akumulator
- Qala’at Ja’abar ob Asadovem jezu na Evfratu
- off road nazaj proti turški meji
- beduin na oslu žene ovce
- hiše čebelnjaki v Harranu
- Ataturkov jez na Evfratu
- žitna polja ob Evfratu
- glave na Nemrut Dagiju vedno fascinirajo
- vulkanski Nemrut Dagi z jezerom v kraterju
- jezero Van – armenska cerkev na otoku Akdamar
- mogočni Ararat ob sončnem zahodu iz Dogubayazita
- spanje pod palačo Isak Paša
julij 1st, 2009 ob 20:46
Živjo Lojze,
Obljubil sem, da bom spremljal potovanje in vidim, da sta v kratkem času resnično lepo napredovala in upam, da bo tudi v nadaljevanju tako. Slike so resnično lepe, le tista z šišo in čajem je malce preveč resna, mogoče zaradi čaja- ne vem. Vsekakor ti želim z tako s sedajšno družbo, kakor tudi z družino veliko lepih dogodivščin na poti.
Lep pozdrav!
Igor
julij 2nd, 2009 ob 08:28
Živijo Lojze,
ful so lepe fotke – nam delata skomine… Tukaj v Pravem kotu je pravi dolgčas odkar ni našega moškega sodelavca… predlagamo sindikalni izlet v Sirijo! Kaj misliš?
LP, Pravokotnice
P.S.: Včeraj smo praznovale Anin rojstni dan – na fotkah je nastala velika praznina!
julij 7th, 2009 ob 08:20
Zdravo, zdaj ze z druzino !
Malo sem cakal novic iz Irana, pa nic. Poslal sem ti mail in sms in me je ze kar zaskrbelo, pa verjamem da zastonj. Vem da ne mores kar naprej iskati interneta, saj je drugih zanimacij dovolj.
Torej prva etapa Irana je za tabo, a sta bla na Alamutu, osnovni vtisi so, upam, da ne bistveno drugacni, kot smo se pogovarjali v Pamukalah.
Vsem trem vam zeliva srecno pot naprej, pa oglasi se kaj.
Slike so ta prave, super !
LP Spela in Vlado
julij 7th, 2009 ob 09:51
Hej, midve s Tatjano med garanjem skoz cekirava, kdaj bo kaj novega, cakava nove slike.Janez se je vceraj vrnil poln norih vtisov in zdej bi sel najraje v Makedonijo na dopust namesto na Korziko, ja ze tko pride.Uzivajte!pozdrav od vseh nas treh ter Tatjane
julij 10th, 2009 ob 11:46
Tudi jaz vsake toliko časa poškilim na tole stran v upanju, da je kakšna dobra novica. Srečno naprej in seveda tudi veliko lepih fotografij.
Roman
julij 11th, 2009 ob 16:09
Igor, Pravokotnice, Vlado, Ibilata in Roman !
Zelo sem vesel, da spremljate tole mojo pot proti Indiji. Trenutno smo s Petro in Vasjo v puscavskem Yazdu (Iran), kjer je prijetnih 44 stopinj !!?? Iranci so se vedno tako gostoljubni kakor vcasih, nafta se vedno po en euro za tank (90 litrov), glede varnosti kot jo predstavljajo nasi cajtngi pa cisto nic ne drzi – Iran je se vedno ena najbolj varnih drzav na svetu. Vec pa jutri (upam) v novem prispevku.
LP LPV
julij 14th, 2009 ob 15:59
Sva se kar oddahnila, ko sva zadnja dva dneva videla in prebrala Tvoje porocilo iz zadnjega dela poti po Iranu. Ni nama jasno, kako imata tam toliko prijateljev. Ali padajo na jeep? Lojze, pazi, da te ne zaprejo, ker so sem ter tja tvoji komentarji, predvsem pod posnetki, lahko malo neprijetni. Ceprav Iranci najbrz ne razumejo slovenscine.
Zeliva vam mirno pot po Pakistanu.
julij 23rd, 2009 ob 19:05
Halo popotniki,
Moram reči da vas lepo spremljava in moja Alja že pakira Kufre
ker je prišla na okus in samo še sanjari kam me bo odpeljala.
Vidim da se imate super ampak Aljo strašno zamima “saj veš ženske”
kam sta zavila na razpotju “DAMASK, ALEPO. HAREM” No sem jo potolažil da če bi sla tja kamor je mislila se po vsej verjetnosti nekaj časa nebi javljala.
Lepo potujte in si še kaj popišemo
L.P.
Alja & Janez
julij 25th, 2009 ob 15:08
Janez&Alja,
me veseli, da tudi vidva malo pokukata na tole stran. Glede razpotja Damask, Harem ti bom raje razlozil na stiri oci (meni je volan vleklo proti Haremu …). Pozdrav iz Skarduja – sredi Pakistanskih osemtisocakov. Jutri pa racunam, da bo kaj novih slikic. LP