life = travel » Blog Archive » Argentina

Argentina – Peninsula Valdes

Z Aerolineas Argentinas smo se premaknili 1500 km proti jugu – leteli smo v Trelew – kjer se začne Patagonija. Cilj je bil ogled dveh narodnih parkov: Reserva Provincial Punta Tombo in Reserva Faunistica Peninsula Valdes (Unesco World Heritage site).

Že po nekaj kilometrih vožnje z najetim avtom smo občutili, zakaj je Patagonija še danes tako divja: značilen, izredno močan patagonski veter, ki od Andov piha proti Atlantiku, suha pokrajina (Andi zadržijo večino oblakov, ki prihajajo iz Pacifika), izredno redko poseljena (posamezne kmetije “estancie” so na vsakih 10 km), črede goveda ali ovac, ki se prosto pasejo po neskončnih ravnicah (takoj ti je jasno, zakaj je argentinsko meso tako okusno), neskončne ravne ceste (tudi po 10 km same ravnine) z redkim prometom, razen glavne ceste sever – jug so v glavnem makadamske (počasi se navadiš oblakov prahu in tresenja avtomobila).

Narodni park Punta Tombo (110 km južno od Trelewa – na obali Atlantika) gosti največjo južnoameriško kolonijo magelanovih pingvinov (pinguino magellanico), precej pa je tudi gvanakotov (guanaco). V času od decembra do marca (ko valijo jajca) živi na območju 200 hektarov parka okrog pol milijona pingvinov (magelanovi pingvini zrastejo ca. pol metra v višino). Po parku se ne moreš prosto sprehajati (da ne bi motil življenjskega ritma pingvinov), ampak imaš urejene potke, kjer se lahko sprehajaš in opazuješ pingvine v njihovem naravnem okolju – na kopnem so precej okorni, medtem ko svojo spretnost pokažejo v vodi. Zanimivo je to, da vse vrste pingvinov živijo samo na južni polobli.

Narodni park Peninsula Valdes obsega polotok Valdes (150 km severno od Trelewa) in velja za enega izmed južnoameriških parkov z največjo gostoto divjih živali. Srečate lahko gvanakote, nanduje (izgledajo kot pomanjšani noji ali avstralski emuji), kapibare, morske leve (ki leno poležavajo na obali), glavna atrakcija pa so kiti (ballena franca austral), ki zaradi dokaj toplih tokov pridejo v zalive polotoka Valdes ob začetku pomladi na južni polobli (avgust), samice skotijo mladiča in ko si mladič zadosti opomore, proti koncu decembra (začetek poletja) odplavajo v južnejše vode proti Antarktiki. Najboljši čas za opazovanje kitov je oktober, saj je v vodah okoli polotoka Valdes preko 50 parov.

Sredi decembra ob našem obisku smo s precej sreče še vedno imeli priložnost eno uro opazovati dve družini kitov. Voditelji čolnov so izredno izkušeni in poznajo navade in gibanje kitov (približno na vsakih deset minut kit priplava na površje po zrak). Ko smo se z gumenjakom približali mestu, kjer naj bi se kiti zadrževali, je vodič ugasnil motor in po nekaj minutah čakanja so se kiti iz radovednosti sami približali čolnu na nekaj metrov – to je res doživetje, ki ga ne pozabiš.