life = travel » Blog Archive » Čile

Čile – San Pedro de Atacama

Spet je “LAN Chile” letalska družba, ki nas vozi proti severu – zelo solidno, na notranjih letih moderna flota Airbusov A318, A319 in A320, stevardese ok, cenovno dokaj ugodno, posebej če vzameš “South America AirPass”. Glede na ogromne razdalje, je vožnja z avtobusom zelo hitro odpadla iz naših načrtov, saj npr. od Santiaga do Calame avtobus vozi 21 ur, medtem ko z letalom porabiš za premik dve uri – ob tem, da pri avtobusu vnaprej veš, da si usojen na 21 ur vožnje po Pan Americani, ob gledanju monotone puščavske pokrajine.

Iz Santiaga torej letimo v Calamo, rudarsko mesto sredi najbolj suhe puščave na svetu Atacame (v nekaterih delih ni bilo padavin že 400 let). Predvsem po zaslugi naravnih bogastev v Atacami (baker, uranova ruda, nitrati, …), katerim zadnja leta cena skokovito raste, je čilensko gospodarstvo doživelo precejšen razcvet. Prvi stik s puščavskim prahom in po dveh urah vožnje s kombijem proti Andom smo že v majhni vasici San Pedro de Atacama na višini 2500 m. Nastanimo se v hostlu Sonchek (sonček), katerega lastnica je Slovenka Mojca. San Pedro de Atacama je predvsem po zaslugi neverjetne puščavske pokrajine in cele vrste naravnih znamenitosti v okolici, v zadnjih letih doživel pravi naval tujih turistov.

Glavni namen našega tridnevnega bivanja v San Pedru de Atacama je bila aklimatizacija za bolivijski Altiplano, kjer je nadmorska višina med 4000 in 5000 metri. V teh treh dneh smo si ogledali dolino smrti (Valle de la Muerte) in lunino dolino (Valle de la Luna) v okolici vasice – najprej peš, nato pa še s konji. Za prilagoditev na višino je bil zelo dobrodošel obisk gejzirjev “El Tatio Geysers”, ki ležijo na 4300 m. V termalnih vrelcih smo tudi zaplavali – ob zunanji temperaturi okrog nič stopinj celzija je prav prijetno čofotati v vodi, ki ima 35 stopinj. Šele čez čas, ko nenadoma začutiš utrujenost, se zaveš, da je to posledica pomanjkanja kisika.

Vsekakor pa v Atacami ne gre brez opazovanja nočnega neba, ki je na južni polobli malce drugačno kot pri nas (južni križ), predvsem pa je to za opazovanje ena najboljših lokacij na zemlji – izredno suho ozračje brez oblakov, velika nadmorska višina in velika oddaljenost večjih mest, ki s svojo svetlobo onemogočajo oster pogled v vesolje. Nič čudnega, da imajo tu svoje največje teleskope Evropska vesoljska agencija, japonci, američani, … Za vse, ki si želijo globji pogled med zvezde, ima nekaj kilometrov iz San Pedra svojo hišo francoski astronom Alain Maury, ki vsak večer za manjše skupine pripravi dvourno razlago in ogled neba preko svojih teleskopov – tudi mi smo se skupaj z Alainom odpravili proti daljnim galaksijam.