Peru – Cuzco, Lima
Na povratku iz Machu Picchuja smo se vračali skozi “Sveto dolino – El Valle Sagrado”. Ollantaytambo velja za najbolje ohranjen primer inkovskega urbanizma, v Pisacu pa je ena najbolj ohranjenih inkovskih utrdb in znamenita tržnica s prodajalkami v tradicionalnih oblačilih. Domačini v glavnem govorijo jezik quechua, španščina je prisotna samo v pogovoru s tujci.
Cuzco je bil nekdaj mogočna prestolnica inkovskega imperija, danes pa je preplavljen s turisti iz celega sveta, saj služi kot izhodišče za obisk Machu Picchuja, Svete doline in ostalih inkovskih najdišč v okolici. Velja kot najstarejše stalno naseljeno mesto na kontinentu, kjer na kamnitih inkovskih temeljih prevladuje značilna kolonialna arhitektura.
Inkovska zgodovina je v primerjavi z ostalimi predkolumbovskimi civilizacijami na ameriških tleh (Maji, Azteki, …) dokaj kratka in nima velikega kulturnega in znanstvenega pomena, precej bolj je poznana zaradi svojega zavojevalskega značaja. Manco Capac je bil prvi inkovski poglavar, ki je vladal v 12.stoletju. Do leta 1438 so bili Inki precej nepomembno andsko pleme v dolinah okoli Cuzca, ko je prišel na oblast deveti inkovski poglavar Pachacutec in pričel svoj krvavi osvajalski pohod po Andih. V naslednjih 25 letih je zavojeval ozemlje med današnjo Kolumbijo in osrednjim Čilom, podjarmil vse ostale manjše kulture ter s tem zavladal največjemu ameriškemu imperiju do takrat. Ko so leta 1532 (Kolumb je odkril Ameriko leta 1492) na ozemlje Peruja prispeli prvi španski konkvistadorji, je veliki Inkovski imperij obstajal manj kakor sto let. Za Inke je bil poguben Francisco Pizzaro, ki je s pretvezo zajel zadnjega inkovskega poglavarja Atahualpo, pobil več tisoč neoboroženih domačinov in v zameno za izpustitev zahteval eno sobo zlata in dve sobi srebra. Kljub obljubljenemu zlatu in srebru je po nekaj mesecih Atahualpo umoril, kar je radikalno spremenilo tok južnoameriške zgodovine. Ob podpori konjenice, oboroženi z modernejšim orožjem (hkrati pa so med samimi Inki potekali boji za oblast) so Francisco Pizzaro in španski zavojevalci novembra 1533 vkorakali v Cuzco in v nekaj letih je bil propad mogočnega inkovskega imperija neizbežen. Sledila so desetletja krvavega zatiranja, ropanja in pokristjanjevanja avtohtonega prebivalstva južne Amerike.
Iz Cuzca smo leteli v Limo – osem milijonsko prestolnico Peruja. Lima je v zadnjih letih dobila sloves kulinarične prestolnice južne Amerike, predvsem morska hrana je izvrstna. V zadnjih letih se je uveljavil poseben kulinarični trend “novoandina”, ki je prvotne jedi domačinov posodobil z novimi sofisticiranimi tehnikami kuhanja. Kot specialiteto nudijo ceviche (surove morske ribe, rakci in ostala morska hrana marinirana v limoninem soku, s čebulo in čilijem), pečenega morskega prašička in pa seveda zrezke alpak, lam in ostalih bolj udomačenih živali. Obvezno je treba poizkusiti tradicionalno peruansko pijačo pisco.
Žal se vsaka stvar enkrat konča in 12. januarja 2008 smo se po petih tednih s težkim srcem poslovili od južne Amerike in iz Lime odleteli proti Evropi.
- Cuzco – kolonialna arhitektura
- Cuzco – Plaza de Armas
- Ollantaytambo
- Manco Inca – zadnji inkovski poglavar
- Pisac – na tržnici
- obrazi 1
- obrazi 2
- obrazi 3
- Cuzco – inkovska gradnja
- Lima – predsedniška palača
- Lima – katedrala
- Lima – četrt Miraflores
- Lima – kulinarična prestolnica J Amerike