Z avtodomom po Turčiji (3)
Za zaključek našega potovanja po Turčiji nas je čakal še zahodni del z Egejsko obalo. Skoraj obvezni postanek iz Kapadokije na poti proti zahodu je Konya – domovina sufizma, mistične islamske sekte in znamenitih plešočih dervišev. Njihov ustanovitelj – eden največjih filozofov v islamskem svetu – Mevlana je pokopan v Konyi. Mevlanov samostan (v njem lahko vidite tudi ostanek brade preroka Mohameda) je kraj, kjer so derviši več kot šeststo let uprizarjali svoje vrtoglave plese, zato Konya še danes velja za eno najbolj tradicionalnih konzervativnih mest v Turčiji.
Ustavimo se ob Beysehirskem in Egirdirskem sladkovodnem jezeru, kjer je voda izredno čista in prijetna za kopanje. Tudi mi izkoristimo postanek za osvežitev. Prespimo kar ob Egirdirskem jezeru, ko zjutraj nekdo močno potrka po vratih avtodoma. Zbudimo se, najprej pomislim da nas hoče kakšen domačin prepoditi, saj nismo zvečer nič vprašali ali lahko prespimo. Odprem in na vratih zagledam nasmejanega domačina z veliko skledo medu. Zunaj zagledamo cel kup čebeljih panjev, ki jih zvečer sploh nismo opazili. Možak nam nakaže, naj med presujemo v svojo posodo, kar res storimo. Seveda noče niti slišati o kakšnem plačilu, na koncu mu vseeno porinemo v roke škatlico cigaret.
O Pamukkalah (bombažni grad) verjetno ni potrebno izgubljati besed. Vroči termalni vrelci z vodo, ki vsebuje veliko kalcijevega bikarbonata (zato bela barva) so oblikovali značilne bazene, ki so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi masovnega turizma precej poškodovani. Od takrat je kraj pod zaščito Unesca in kopanje v bazenih prepovedano. Mi smo prišli pozno zvečer, ko pazniki odidejo, in takrat je kljub vsemu še vedno možno čofotati po topli termalni vodi. Tudi vsi hoteli in penzioni v bližnji vasi imajo napeljano toplo vodo v svoje bazene.
Tik pred Egejsko obalo je eno najbolje ohranjenih antičnih mest Efes (po njem se imenuje tudi najbolj znano pivo v Turčiji). Ko se sprehajaš po Efesu dejansko dobiš predstavo, kakšno je bilo življenje v antičnih časih. Ohranjene so celotne stavbe in ne samo nekaj kamnov, kot je to običaj pri veliki večini antičnih najdišč (tam je predstava o preteklih časih bolj stvar tvoje domišljije). V bližini Efesa je tudi hiša, kjer naj bi bil grob Device Marije.
Nekaj dni počitka na Egejski obali, kjer je precej turističnih kampov, ki se po urejenosti in čistoči mirne duše lahko primerjajo s tistimi, ki jih poznamo na Hrvaškem. Seveda pa je turška gostoljubnost in prijaznost svetlobna leta pred našimi južnimi sosedi. Ko smo si zvečer zaželeli ribo v bližnji restavraciji, me je natakar peljal direkt v kuhinjo in mi pokazal celotno paleto svežih rib, ki so bile tisti večer na izbiro. Po izboru rib, jih je pred menoj položil na tehtnico in napisal težo na svoj listek. Na računu je bila potem navedena dejansko enaka teža. Vsekakor precej bolj pošteno, kot ob jadranski obali, ko se vedno sprašuješ ali so ribe res tehtale toliko, kot so ti jih zaračunali.
Še nekaj antičnih mest: Pergamom, Assos, Troja, … , s trajektom čez Dardanele in preko Grčije, Makedonije, Srbije in Hrvaške proti domu. Turčija nas je v dobrih treh tednih navdušila …













