Po Ho Chi Minhovi poti (2)
Iz glavnega mesta Hanoia sva se z “Ekspresom ponovne združitve” odpeljala 700 km proti jugu v Hue, nekdanjo cesarsko prestolnico. Reunification Express je simbol ponovne združitve severnega (komunističnega) in južnega (nekdaj pro-ameriškega) Vietnama. Vlak povezuje 1726 kilometrov oddaljeno glavno mesto Hanoi in največje mesto v Vietnamu – nekdanjo prestolnico južnega Vietnama, petmilijonski Saigon oz. od združitve Ho Chi Minh City (HCMC). Po petnajstih urah na vlaku (še dobro, da sem glede na kitajske izkušnje izbral soft sleeper) sva prispela v Hue, mesto v osrednjem Vietnamu, kjer so dobro ohranjeni ostanki nekdaj cesarskega mesta.
Iz Hueja sva imela avtobusno karto do Saigona, pri čemer si lahko kadarkoli izstopil v mestih ob poti in čez dan ali dva ponovno nadaljeval potovanje. Pot sva nadaljevala v Hoi An – manjše tipično vietnamsko mestece z odlično ohranjeno kolonialno arhitekturo. Francozi so pustili kar precejšen pečat v Vietnamu, saj je bil Vietnam njihova kolonija skoraj stoletje (1859 – 1954). Odšli so šele po hudem vojaškem porazu s strani Ho Chi Minhovih borcev v znani bitki pri Dien Bien Phuju leta 1954.
Po celodnevni avtobusni vožnji sva prispela v najbolj znano vietnamsko letovišče Nha Trang s peščenimi plažami in bogato ponudbo morskih dobrot. Avtobusna vožnja me je tako izmučila (kakor v večini azijskih držav tudi v Vietnamu velja na cesti pravilo močnejšega – najprej kamioni, nato avtobusi, itd. – ne pa prometni predpisi), da sva se namesto avtobusa odločila za let do Saigona. Brez problema sva na Vietnam Airlines takoj dobila karto za let do 500 km oddaljenega Saigona še isti dan – cena 25 USD/osebo.
V Saigonu (modernem velemestu) sva si organizirala še dva enodnevna izleta. Najprej ogled Cu Chi tunelov proti kamboški meji, kjer so Vietkongovci (Ho Chi Minhovi borci) v času ameriške okupacije samo 50 km stran od Saigona zgradili sistem 250 km tunelov in preko njih uspešno izvajali gverilski boj proti Američanom do njihovega popolnega umika leta 1975. Naslednji dan sva se s čolnom podala še na odkrivanje delte Mekonga.
Po osemnajstih dnevih sva iz Saigona (Ho Chi Minh Cityja) preko Singapurja odletela proti domu. Vietnam me je prijetno presenetil z dokaj dobro razvito turistično infrastrukturo – izredno enostavno je organizirati razne lokalne izlete, brez problema je hitro možno dobiti prevoz vsaj med večjimi kraji, še najbolj pa se seveda razveseliš skoraj smešno nizkih cen. Posebna izkušnja (verjetno za oba) pa je bilo potovanje v družbi s svojim sinom, ki se je za osemnajst dni iz napornega pubertetnika prelevil v pravega sopotnika …



















