Ararat 5137 m (2)
Vstajanje je okrog polnoči, topla juha nas dodobra zdrami, preverimo “čelke” in počasi krenemo proti vrhu (pred sabo imamo ca. tisoč višinskih metrov). Mraz kar dobro pritiska (na okrog pet tisoč metrih nadmorske višine sredi noči tudi ni za pričakovati kakšne vročine) – najhuje je tik pred sončnim vzhodom. Nekje na 4.500 m se prične sneg, malo razmišljamo ali bo potrebno natakniti dereze, vendar je sneg tako mehak, da ni nobene potrebe. Okrog 7h zjutraj smo že na sedlu na 5.000 metrih, pred nami je samo še greben tik pod vrhom. Naredimo četrturni postanek, zaradi sonca postaja vse topleje. In malo pred osmo uro smo na vrhu 5.137 m visokega Ararata – vseh štirinajst, skupaj z našima vodnikoma Saimom in Džumo. Nosači s konji in Gizide so ostali v taboru 2. Razgled je prekrasen – na eni strani turški Kurdistan, na drugi Armenija, vmes pa Iran.
Na vrhu seveda obvezno fotografiranje (vreme je idealno), ruknemo vsak en požirek domačega in se počasi pričnemo spuščati proti taboru 2. Tam se za kako uro malo odpočijemo in nadaljujemo sestop do tabora 1 na višini 3.200 m. Seveda vsi popadamo, za nami je okrog 15 ur hoje. V tem času nam pripravijo večerjo in primerno proslavimo osvojitev vrha.
Naslednji dan na poti navzdol obiščemo še dve kurdski vasici, po nas pride tovornjak in že smo spet v “civilizaciji” – Dogubayazitu. Popoldne pravi turški oz. kurdski hamam (turška parna savna) – seveda ženske ločeno, moški ločeno. Zvečer nam Saim v Murat Campingu pripravi Kurdski večer z nargileh (vodna pipa) in ponovno Grup Miraz s kurdskimi uspešnicami …
Odpeljemo se še na ogled Noetove barke, ki naj bi pristala pod Araratom. Urejen je majhen muzej, kjer so zbrana odkopavanja arheologov in zgodovinarjev. Z malo domišljije si dejansko lahko zamislimo obliko barke … Pogledamo mejni prehod na turško – iranski meji, kopanje v toplicah pri Diyadinu in že smo v Vanu – enem večjih mest turškega Kurdistana. Nastanimo se pri Saimovem bratrancu Ibrahimu, z ladjico odpeljemo na otok Akdamar, namakamo v toplem alkalnem Vanskem jezeru (voda precej spominja na milnico iz pralnega stroja) in prespimo v hotelu “Thousand stars” – na Ibrahimovi terasi nad nami sveti milijon zvezd.
Poslovimo se od mojega “brotherja” in ostalih prijaznih Kurdov in iz Vana letimo v Istanbul. Ogledamo si še glavne istanbulske znamenitosti in po desetih dnevih odletimo proti domu.
- ob sončnem vzhodu proti vrhu
- tik pod vrhom
- Saim in Džuma (naša vodnika – Kurda) na 5000 m
- vrh Ararata 5137 m je osvojen
- na vrhu
- greben proti Armeniji
- gasilska na vrhu (14 hribovcev + 2 vodnika)
- kurdska vas pod Araratom
- fešta po vzponu – v Murat Campingu
- nargileh – vodna pipa
- kraj kjer naj bi pristala Noetova barka
- mali in veliki Ararat iz Iranske meje
- Van Kalesi – Vanski grad
- na jezeru Van – otok Akdamar
- jezero Van – otok Akdamar
- otok Akdamar – armenska cerkev
-
slovo od Kurdistana – Tomaž z ženskim delom ekipe