Maldivi in Šri Lanka (2)
Budizem je prevladujoča vera med večinskim prebivalstvom Šri Lanke – Sinhalci, zato ima ogromen pomen tako v duhovnem kakor kulturnem življenju države. Predvsem na področju starodavnih antičnih mest so prisotne dagobe ali stupe (neke vrste svetišča). Povsod pa srečujemo kipe Bude – v sedečem, ležečem ali stoječem položaju. Pri tem je pomembna drža njegovih rok, ki lahko simbolizira meditacijo, učenje, itd. Potrebno je poudariti, da budizem niti ni vera, saj ni osredotočena na boga, ampak je bolj sistem filozofije in moralnih vrednot.
Šri Lanka ima tudi nekaj hribov visokih preko 2000 m v osrednjem delu otoka. V tem področju je klima povsem drugačna kakor na obali in zato so že Angleži v času, ko je bila Šri Lanka oz. Cejlon še njihova kolonija (do leta 1948), v tem področju zasadili ogromne plantaže čaja – še danes poznan cejlonski čaj. Po silvestrskem postanku v drugem največjem mestu Kandyju, kjer smo si pogledali tempelj, kjer naj bi bil shranjen Budin zob, smo se odpeljali proti hribom v Nuwaro Eliyo, poletno letovišče že v času Britanskega imperija. Pogledali smo si tovarno čaja, kjer so nas seznanili s sušenjem in mletjem listov v različne granulacije, s čemer dosežemo močnejši ali blažji učinek čaja. Iz Nuware Eliye je tudi precej nezahteven treking po narodnem parku Horton Plains, ki se konča s prepadno steno skoraj 1000 m v globino in zato se ta predel imenuje “World’s End – konec sveta”.
Na Šri Lanki je nekaj narodnih parkov, v katerih lahko srečate slone, krokodile, razne vrste opic, domačini pa so zelo ponosni na leoparda. V enem najbolj naseljenih parkov Yala West na jugu otoka smo tudi mi z džipom kar nekaj ur iskali leoparda, a nismo imeli sreče – smo pa videli precej slonov, krokodilov, bivolov, …
Vsekakor na Šri Lanki ne moreš spregledati kriketa – njihovega nacionalnega športa (ki se igra še v kakih desetih državah bivšega britanskega imperija: Indija, Pakistan, Bangladeš, Nova Zelandija, Avstralija, Južnoafriška Republika). Kriket je na Šri Lanki nekaj podobnega, kakor je bilo še nekaj let nazaj v Sloveniji alpsko smučanje. Tekma kriketa običajno traja od tri do pet dni in je za tistega, ki ne pozna pravil in načina tekmovanja nekaj najbolj dolgočasnega na svetu. Ko smo bili mi na Šri Lanki, se je domača reprezentanca ravno merila z Novo Zelandijo in v času tekmovanja so bili povsod prižgani televizorji in vsi so noro navijali za svojo reprezentanco. Bil je ravno tretji dan tekmovanja in moram priznati, da bolj dolgočasnega športa res še nisem videl.
Za konec smo si pustili še dva dneva izležavanja na plaži v Tangalli in se po dvanajstih dnevih poslovili od našega Jeroma – obljubili smo mu, da še pridemo (mogoče pa res !?). Z Emirates smo preko Dubaja poleteli proti domu …