V ponedeljek 6.julija sta ob dveh zjutraj preko Istanbula priletela Petra in Vasja. Petra seveda z obvezno ruto, za otroke pa hvalabogu ni nobenih omejitev glede obleke. Tudi onadva brez najmanjših problemov na meji in že smo iz “Tehran-Imam Khomeini Airport” hiteli proti 200 km oddaljenemu Kashanu. Osvetljena avtocesta s povsem gladkim asfaltom – trije pasovi plus odstavni v vsako smer (samo gledaš in se čudiš …). Seveda plačaš tudi cestnino – 4000 rialov za 200 km, kar znese malo manj kot 30 centov.

Sedaj pa že skoraj moram omeniti, kako je glede nafte oz. bencina (dokaj kompliciran sistem). Nafta (diesel) je po 165 rialov/ liter. Jaz običajno natočim okrog 90 litrov, kar znese nekaj manj kot 15.000 rialov – nekaj centov več kakor EN evro !, črpalkarju dam vedno kar 20.000 rialov (1,4 EUR), saj si zasluži malo tringelta kajne? Bencin je že dve leti kar precej dražji (1000 rialov = 7 centov/ liter), z omejeno količino 4 litre/ dan (v ta namen imajo Iranci posebno kartico s čipom, kamor se na črpalki zapisuje poraba), če porabijo več je cena 3000 rialov = 21 centov/liter (še vedno poceni, ampak ne skoraj zastonj kakor diesel). Letos marca so tudi za diesel uvedli kartice, ampak na srečo so Iranci tako gostoljubni, da se vedno najde kakšen tovornjakar, ki posodi svojo kartico.

S Petro in Vasjo sedaj uživamo prave družinske počitnice (bolj na »izi«) in se vsak dan znova čudimo, kako neverjetni ljudje (v pozitivnem smislu) so Iranci. Najprej dva dneva v Kashanu, kjer smo se prepustili razgibanemu bazarju in občudovali staro iransko arhitekturo. Že nekaj let poteka obnova tradicionalnih iranskih hiš in v eni izmed njih smo tudi prespali (preurejena je v hotel).

Mimo majhne vasice Abyaneh smo nadaljevali proti Esfahanu, dragulju antične Perzije in enem najlepših mest v Islamskem svetu. Z lahkoto smo se strinjali z izrekom iz 16.stoletja, da je »Esfahan pol sveta«. Trg Imama Homeinija, Imamova mošeja, mošeja šejka Lotfollaha, armenska četrt z dobro ohranjenimi pravoslavnimi cerkvami in dokaj liberalnim oblačenjem, mostovi na reki Zayandeh s svojimi čajnicami, vse to in še več je Esfahan.

Dobili smo tudi prvo vabilo na večerjo z iranskimi prijatelji (zanimiva izkušnja ob pravi domači iranski hrani). Sploh naš Vasja ima neprestano okrog sebe oboževalce in oboževalke, ki se hočejo slikati z njim. Kar tako mimogrede mu dajo kakšno sladkarijo, ga pobožajo ali pa nam samo zaželijo »Welcome to Iran«. Iranci so se do sedaj vsekakor izkazali za ene najbolj gostoljubnih in prijaznih ljudi na tem svetu in prav gotovo jim zahodni mediji z Ameriko na čelu delajo veliko krivico (revolucionarni režim je seveda druga pesem). V prijetnem klepetu z Iranci se vprašaš, kdo zares sodi na »os zla«.

Sedaj smo v puščavskem mestu Yazd, kjer je »prijetnih« 45 stopinj. Ampak ni take sile, saj je vlaga samo 6%, poleg tega pa imajo urejen izredno domiselen prezračevalni sistem, ki funkcionira že 2000 let. Mrzla voda se pretaka preko velikih prezračevalnih stolpov in ustvarja prav prijetno klimo. Prezračevalne stolpe so danes nadomestili ventilatorji. Hrana je bolj prilagojena puščavskemu načinu življenja in kamelji golaž se zelo prileže (predvsem Vasja ga obožuje).

Na poti v Yazd se nam je strgal jermen od klime v našem avtomobilu. Ko sem menjal jermen na prvi bencinski pumpi, je takoj pristopil voznik tovornjaka Ali Reza in mi ga pomagal zamenjati. Povabil nas je domov na večerjo, potem pa smo morali še prespati pri njih (včasih se vprašaš, kam se je na Zahodu izgubila vsa tista medčloveška toplina).

Jutri nadaljujemo proti Bamu (400 km pred pakistansko mejo), ki ga je potres leta 2003 zelo poškodoval, potem pa preko Zahedana direkt na iransko – pakistansko mejo (Mirjaveh – Taftan) in skozi Balučistan proti Quetti.

Se že veselim kakšnega komentarja in se v Pakistanu spet kaj oglasim … (Inshallah !)

P.S.: Sedaj smo že v Bamu, kjer uživamo v gostoljubnosti pri Mr.Panjaliju in njegovem sinu Mohamedu in mamini kuhinji (Igor-Rajfl, če slučajno bereš tole, pozdrav od Panjalija) in se pripravljamo na prečenje Balučistana.

Petra in Vasja v Kashanu

Paykan (v prevodu “puščica”) – najbolj razširjen avto v Iranu

tradicionalne hiše v Kashanu – Khan-e Ameriha

na strehi bazarja v Kashanu

Khan-e Ehsan – naš hotel v Kashanu

pozdrav “zmagovalca” s predvolilnega plakata

Fin Garden – rajski vrtovi v Kashanu

odlična avtocesta (šestpasovnica) Tehran – Esfahan 450 km

Abyaneh – mala vasica pri Natanzu

Esfahan – Imamova mošeja

Esfahan – z Iranskimi prijatelji na Imamovem trgu

na večerji pri Iranskih prijateljih

Hamenej in Homeini (zdajšnji in bivši ajatola)

Vasja pred mošejo šejka Lotfollaha

Esfahan – trg Imama Homeinija

katedrala Vank – armenska pravoslavna cerkev v Esfahanu

“pivo” v Iranu – 0,0% alkohola

Esfahan – most Si-o-seh

pri prijateljih v Yazdu – Ali Reza in Roghaie

Yazd – Amir Chaqmak

Yazd – Bagh-e Dolat Abad

Recent Entries

• Kazahstan (iz AlmaAte domov)
• Kirgizija – Tian Shan
• Osrednja Kirgizija
• Tadžikistan – Pamir Highway (2)
• Tadžikistan – Pamir Highway (1)
• Tadžikistan – Fanske gore
• Uzbekistan
• Iz Loke do Uzbekistana
• Land Cruiser ist reisefertig. Stani nas pričakujejo…
• Rusija in vzhodna Evropa 2012 (2)

Ta prispevek je bil objavljen v torek, julij 14th, 2009 ob 10:11 in je v kategoriji Po kopnem proti Vzhodu 2009. Odzivom na to objavo lahko sledis skozi RSS 2.0 feed. Tako sledenje razpravi, kot komentiranje sta prepovedana.